Участник:VSL56/Черновик/Slovar Slovenskega Knjižnega Jezika
(I)
slovár slovẹ́nskega knjižnega jezika
(II)
(III)
slovar slovenskega knjižnega jezika
Ljubljana 1970
---
izdala slovenska akademija znanosti in umetnosti
založila državna založba slovenije
(IV)
dr. Anton Bajec, univ. prof.; ... Mile Klopčič predsednik, književnik; dr. Lino Legiša, znanstv. svetnik; Stane Suhadolnik tajnik, v. strok. sodel.; dr. France Tomšič, znanstv. svetnik
Milena Hajnšek-Holz, asist.; Marija Janežič, v. strok. sodel.; ...
za pravopis: glavni uredniški odbor in dr. Jakob Rigler, znanstv. svetnik
za pravorečje in oblikoslovje: dr. Jakob Rigler s sodelovanjem dr. Antona Bajca, Staneta Suhadolnika in dr. Franceta Tomšiča (začetna dela za pravopis in pravorečje je vodil dr. Jože Toporišič, habil. doc.)
za intonacijo: dr. Jakob Rigler s sodelovanjem dr. Antona Bajca, ...
(VI)
adm.: ...; aer.: ...; agr.: ..., dipl. ekon., dipl. prav.; ... , fak. pred.; ...
astr.: ...
(VII)
Slovenska akademija znanosti in umetnosti in njen Inštitut za slovenski jezik (leksikološka sekcija) začenjata s to knjigo izdajati slovar sodobnega slovenskega knjižnega jezika, ki bo obsegal pet zvezkov. Tako bomo Slovenci dobili delo, ...
(VIII)
... Vidmar
(IX)
...
vrste naglasa # 178 slovar daje podatke o naglasu. ker je v knjižnem jeziku razen dinamičnega (ekspiratornega) naglasa možen tudi tonemski (muzikalni) naglas, sta v slovarju tudi oba zapisana. v glavi, zaglavju, na podgeslih in po potrebi tudi drugod je označen dinamični naglas, tonemski pa le na koncu zaglavja v okroglem oklepaju. naglas, ki je značilen le za posebno rabo gesla, je označen na besedi v ilustrativnem gradivu, npr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk.
kadar je v tuji besedi naglasno znamenje sestavni del pisave, so podatki o naglasu dani v oglatem oklepaju (écarté -ja [ekarté], à la [ala]). v oglatem oklepaju je označen naglas tudi tedaj, če se naglašeni samoglasnik v tujki izgovarja drugače, kot se piše (grapefruit -a [gré(j)pfrút]), ali če je naglašen soglasnik (bz [bż in bź]).
tonemski naglas § 180 pri tonemskem naglasu je akutirana ( rastoča ) intonacija označena z akutom ali ostrivcem (') na dolgih samoglasnikih in na r ter z gravisom ali krativcem (` ) na dolgih samoglasnikih in na r ter z dvojnim gravisom (`` ` ) na kratkih samoglasnikih in na polglasniku. Namesto navajanja dvojnic s cirkumflektirano in akutirano intonacijo je pri osnovnih oblikah uporabljena oznaka s črtico ( ) . ...
ozka e in o sta pri tonemskem naglasu označena s piko pod črko, široka e in o pa sta brez oznake.